Najbolj pogosta definicija koherence je »logičen, urejen in konsistenten odnos med deli«. Pravimo, da je stavek koherenten, ko so besede med seboj logično povezane in ima vse skupaj nek smisel. Nekoherenten stavek pa izraža nesmisel in je brez pomena ali pa ideja, izražena v stavku, nima smisla kot celota. Koherenca se nanaša tudi na celoto ali globalni red. Gre za organiziranost delov, katerih povezanost ustvari celoto, ki je večja od vsote posameznih delov. Tako je pomen organiziranih in povezanih besed v koherentnem stavku večji od pomena vsake posamezne besede. Koherenca vedno vključuje korelacijo, povezanost, konsistentnost in učinkovito uporabo energije.
V kompleksnem globalnem koherentnem sistemu, kot smo človeška bitja, obstaja ogromna količina dejavnosti na različnih nivojih – mikrosistemi, protoni in elektroni, organi in žleze... Vsi delujejo avtonomno ter počnejo različne stvari z različno hitrostjo, a vendar delujejo vsi povezano na harmoničen, koordiniran in sinhroniziran način.
Fiziološka koherenca se nanaša na stopnjo reda, harmonije in stabilnosti različnih dejavnosti znotraj živega sistema skozi čas. Ta harmonični, koherentni sistem je povezan z lahkotnostjo in pretočnostjo. Nasprotno pa neusklajen ritem dejavnosti pomeni nekoherenten sistem, katerega funkcija odraža stres ter neučinkovito uporabo energije.
Ko je oseba v koherentnem stanju, se poveča usklajenost med možgani in srcem ter drugimi fiziološkimi sistemi. V takšnem stanju telo deluje z visoko stopnjo učinkovitosti, kar spodbudi regenerativne procese.
V fiziologiji koherenca opisuje stopnjo harmonične interakcije med dvema ali več telesnimi sistemi, kot je dihanje in ritem srca. Včasih ta dva sistema delujeta na različnih frekvencah, včasih pa se uskladita in valovita na isti frekvenci. Drug primer je, da so lahko posameznikove misli, čustva in vedenje usklajeni in koherentni ali nekoherentni. Če posameznik razmišlja na en način, čustvuje na drug način in se obnaša nekonsistentno, je v neučinkovitem stanju.
Znotraj vsakega posameznika obstajajo različne stopnje globalne koherence, ki se spreminja iz dneva v dan ter preko različnih misli in čustev. Vsi stremimo k učinkovitosti, povečanju zadovoljstva in udobja ter znižanju kaosa in trpljenja znotraj in okoli nas. Da bi povečali svojo globalno koherenco, se lahko naučimo, kako vnesti več reda v posamezne sisteme znotraj našega telesa, kot je dihanje, ritem srca, cikel budnosti in spanja itd. Večja organiziranost v enem sistemu vodi k večji organiziranosti v drugih sistemih. Ko povečamo koherenco ali učinkovitost enega samega sistema, kot je ritem srca, začnejo tudi drugi sistemi delovati bolj sinhrono, kar vodi h globalni koherenci in večji učinkovitosti ter harmoniji.
Dlje časa trajajoča prijetna čustva, kot so hvaležnost, sočutje in ljubezen, ustvarijo gladek, sinusoiden vzorec v ritmu srca. To odraža večjo koherenco srca, hkrati pa tudi večjo koherenco v delovanju možganov in živčnega sistema, saj so možgani in srce povezani preko številnih poti. Po drugi strani pa neprijetna čustva, kot so jeza, tesnoba in skrbi, vplivajo na nekoherenten vzorec srčnega ritma, kar pomeni tudi zmanjšano koherenco živčnega sistema. Čustva imajo torej zelo pomemben vpliv na delovanje živčnega sistema, ki se odraža v srčnem ritmu.
S treningom samoregulacijskih tehnik, ki povečujejo fiziološko koherenco, lahko izboljšamo svoje zdravje in počutje. Večja fiziološka koherenca zmanjša negativen vpliv stresa ter izboljša učinkovitost pri nalogah, ki zahtevajo miselni napor, fokus, reševanje problemov in odločanje, kot tudi telesno aktivnost in koordinacijo.
Dihanje ima zelo pomembno vlogo pri ustvarjanju koherence, saj vzorci dihanja vplivajo na ritem srca. Koherentni ritem srca lahko proizvedemo zelo enostavno že samo s počasnim dihanjem v ritmu 10 sekund – 5 sekund za vdih in 5 sekund za izdih. Takšno ritmično dihanje lahko deluje pomirjujoče in nam pomaga preiti iz stresnega čustvenega stanja v večjo koherenco. Ker pa je vzdrževanje takšnega dihalnega ritma za marsikoga mentalno preveč naporno, lahko fokusiranje na prijetna čustva vzdržuje koherenco bolj naravno in lahkotno. Ko preusmerimo naš fokus na prijetna čustva, preide srčni ritem v koherenco, ritem dihanja pa se avtomatsko sinhronizira z delovanjem srca, kar poveča koherenco na globalni sistemski nivo. To omogoča globje zaznavne in čustvene spremembe, povečano ustvarjalnost, napredek v kognitivnih funkcijah in ugodne spremembe v srčno-žilnem, živčnem, hormonskem in imunskem sistemu.
Koherenca se lahko vzpostavi že samo z ritmičnim dihanjem, vendar vas v Centru Insula lahko naučimo tudi druge tehnike za vzpostavljanje psihofiziološke koherence, s širokim spektrom pozitivnih učinkov na zdravje.
Z veseljem vam pomagamo!
Comments