Zgodba o regratu: recept za sprejemanje

To je zgodba, ki jo pogosto uporabljam pri delu s klienti, ki se težko spoprijemajo z bolečimi izkušnjami in čustvi, ki jih le-te prinašajo. Povzeta je iz priročnika avtorice Marsha Linehan za veščine dialektično vedenjske terapije (DBT) in prirejena po knjigi Anthony-a de Mello The Song of the Bird (1984).

Moški je kupil novo hišo in se odločil, da bo imel zelo lepo trato. Vsak teden je delal na njej in počel vse, kar je prebral v vrtnarskih knjigah. Njegova največja težava je bila, da so se na trati vedno znova pojavljali regrati tam, kjer jih ni želel. Ko je prvič opazil regrat, ga je izpulil. A žal je spet zrasel. Odšel je v lokalno vrtnarsko trgovino in kupil sredstvo za uničevanje plevela. To je nekaj časa delovalo, toda po poletnem deževju je, žal, znova našel regrat. Vse poletje je delal, pulil in uničeval regrat.

Naslednje poletje je mislil, da regrata sploh ne bo, saj ga pozimi ni nič zraslo. Toda potem se je nenadoma spet pojavil povsod. Tokrat se je odločil, da je težava v vrsti trave. Zato je zapravil celo premoženje in položil povsem novo trato. To je nekaj časa delovalo in bil je zelo zadovoljen. Ko se je že začel sproščati, se je pojavil nov regrat. Prijatelj mu je povedal, da je to zaradi regrata na sosedovi trati. Zato je začel kampanjo, s katero je želel prepričati vse sosede, naj uničijo ves svoj regrat.

Tretje leto je bil popolnoma obupan. Regrat je bil še vedno tam. Po posvetu z vsemi lokalnimi strokovnjaki in po pregledu vseh vrtnarskih knjig se je odločil, da bo za nasvet pisal ministrstvu za kmetijstvo. Zagotovo mu bodo strokovnjaki lahko pomagali. Po večmesečnem čakanju je končno dobil odgovor. Bil je navdušen. Končno pomoč! Raztrgal je kuverto in prebral naslednje:

»Spoštovani gospod: obravnavali smo vaš problem in se posvetovali z vsemi našimi strokovnjaki. Po temeljitem premisleku menimo, da vam lahko damo zelo dober nasvet. Naš nasvet je, da se naučite vzljubiti ta regrat.«

V dialektični vedenjski terapiji (DBT) pogosto uporabljamo metafore in zgodbe, ker nam pomagajo zapletene psihološke koncepte razumeti na človeški, vsakdanji ravni. Zgodba o regratu je preprosta prispodoba, ki pa v sebi nosi globoko sporočilo o sprejemanju in ponazarja, da odpor in boj proti resničnosti povečujeta čustveno trpljenje. Pogosto si želimo, da bi se lahko znebili svojih bolečih čustev, kakor da so regrat. Ko sprejmemo regrat v svojem življenju, se lahko naučimo načinov, kako živeti smiselno življenje, ki vključuje bolečino, vendar ne tudi trpljenja.

Moški je bil sprva zmeden, nato jezen. Toda sčasoma je spoznal, da se regrati niso spremenili – spremenil se je njegov odnos do njih. In s tem se je končalo njegovo trpljenje.

Kaj ima to opraviti z DBT?

V DBT pogosto pravimo, da bolečina postane trpljenje šele takrat, ko se z realnostjo borimo. Regrati v zgodbi ne predstavljajo le nadležnih rastlin. Predstavljajo:

• neprijetna čustva,

• boleče misli,

• telesne senzacije,

• preteklost, ki je ni mogoče spremeniti,

• ali dejstva o sebi in drugih, ki nam niso všeč.

  
  

Moški v zgodbi je počel to, kar počnemo mnogi: poskušal je izkoreniniti nekaj, kar je del realnosti. In prav ta boj je bil vir njegovega trpljenja.

Radikalno sprejemanje

V DBT imenujemo to, česar se je ta moški naučil, radikalno sprejemanje. To ne pomeni, da nam je nekaj všeč in da se vse odobravamo. Ne pomeni, da se predamo ali obupamo. Pomeni pa, da prenehamo z notranjim bojem proti temu, kar že obstaja.

Radikalno sprejemanje pomeni:

• »Je, kar je.«

• »Tega trenutno ne morem spremeniti.«

• »Lahko pa izberem, kako se bom odzval/-a.«

Ko sprejmemo realnost, se sprosti ogromna količina energije, ki jo lahko nato uporabimo za smiselne spremembe, namesto za boj z neizogibnim.

Dialektika: sprejemanje in sprememba

Zgodba o regratu lepo ponazarja temeljno dialektiko DBT:

• sprejemanje realnosti takšne, kot je,

• hkrati pa aktivno delo na spremembah tam, kjer so možne.

Moški ni postal pasiven. Le prenehal je izgubljati energijo v bitki, ki je ni mogel zmagati. In prav to je pogosto prelomna točka tudi v terapiji: ko klient neha sovražiti svoja čustva, misli ali sebe – in jih začne razumeti.

Sporočilo zgodbe

Zgodba o regratu nas uči, da trpljenje pogosto ne izvira iz samega problema, temveč iz našega odpora do njega. Ko se borimo proti temu, kar je že tu, bolečino podaljšujemo. Ko pa se učimo sprejemanja, se odpre prostor za mir, jasnost in spremembo.

V DBT ne odstranjujemo regratov na silo. Učimo se živeti z njimi – in ugotavljamo, da nam morda sploh ni treba, da izginejo, da bi lahko živeli polno in smiselno življenje. Življenje vredno življenja.

Vir:

Linehan, M. M. (2014). DBT Skills Training Manual (2nd ed.). Guilford publications.

#radikalnosprejemanje #dialektika #dialektičnovedenjskaterapija