Beseda »insula« združuje kar tri moji strasti – otoke, nevrološko psihologijo ter povezovanje telesa in uma. Na prvi pogled vse to morda nima logične povezave, a pojdimo lepo po vrsti in postalo bo bolj jasno.
Poletje je tu, čas dopustov tudi. Jaz dopust najraje preživljam na majhnem otoku, kjer ni veliko turistov, je pa veliko divje narave in čudovitih plaž. Misli mi že močno bežijo tja, saj se čas odhoda na ta otok bliskovito bliža. Kar čutim lahko vonj borovcev in morja, božanje vetriča in sonca ter osvežilni hlad morja. In v glavi vidim samo globoko modrino, ki me pomirja in osvobaja.
Latinska beseda za otok je insula. Majhen otoček pa imamo tudi v naših možganih in tukaj se moje strasti združijo. Kaj je ta otoček v človeških možganih, kje se nahaja in kaj so njegove funkcije, pa boste izvedeli v nadaljevanju.
Kje se skriva insula?
Insula je majhen predel v možganski skorji, ki se nahaja globoko znotraj stranskega žleba (lateralni sulkus). To je velika, pomembna možganska razpoka, ki ločuje frontalni in parietalni reženj od temporalnega režnja. Imamo dve insuli, eno v levi in desni možganski hemisferi. Da bi insulo videli makroskopsko, bi morali odstraniti dele frontalnega, parietalnega in temporalnega režnja. Deli teh režnjev, ki prekrivajo insulo, se zato imenujejo opercula (množinska oblika od »operculum«, ki v latinščini pomeni majhen pokrov). Če bi odstranili ta pokrov insule, bi lahko spodaj videli več možganskih vijug in brazd.
Danes se insula šteje za ločen reženj človeških možganov, a zdi se, da je izmed vseh režnjev pogosto marginalizirana. Dolgo časa je bila neopažena, verjetno ravno zato, ker je skrita globoko na dnu lateralnega žleba. Razvijajoča se nevrološka diagnostika (nevro-slikanje) ter raziskave, ki so vključevale ljudi s poškodbami tega področja, pa so pripomogle v prepoznavanju insule kot vitalnega dela možganov, ki ima pomembno vlogo v vsakodnevnih aktivnostih.
Insula je povezana z drugimi možganskimi strukturami, kot so neokorteks, bazalni gangliji, talamus, limbični sistem in olfaktorna možganska skorja. Ta odkritja so ovrgla teorijo, da je insularni reženj izoliran otok, temveč namesto tega nakazujejo, da ima insularni reženj številne pomembne funkcije.
Kaj točno počne insula?
Raziskave, kjer so uporabili funkcionalno nevro-slikovno diagnostiko, so povezale insulo s hrepenenjem, poželenjem in zasvojenostjo, bolečino, čustvi, empatijo, moralno intuicijo, materinsko ljubeznijo, uživanjem v glasbi ter celo okušanjem vina. Dokazano je tudi, da ima insula pomembno vlogo pri številnih psihiatričnih motnjah, kot so shizofrenija, panična motnja, posttravmatska stresna motnja in obsesivno-kompulzivna motnja. Kako je možno, da je insula povezana s tako različnimi stvarmi?
Odgovor se morda skriva v tem, da insula spodbuja koncept samozavedanja. To vključuje zavedanje svojega telesa in čustev ter njihovega medsebojnega sodelovanja pri ustvarjanju zavedanja sedanjega trenutka. Insula integrira osnovna telesna stanja s čustvi in vedenjem, kar pomeni, da ozavesti čustvena stanja. Insula integrira um in telo.
Insula je neke vrste sprejemno območje, ki bere fiziološko stanje celotnega telesa in nato generira subjektivne občutke, kar lahko naprej vodi v aktivnosti, kot je hranjenje, kar vzdržuje notranje ravnovesje telesa. Informacije iz insule se potem prenesejo naprej na druge možganske strukture, za katere se zdi, da sodelujejo pri odločanju, zlasti anteriorni cingulatni in prefrontalni korteks.
Če bi imeli poškodovano insulo, bi zelo težko razlikovali med različnimi čustvi, kar bi bil precej bizaren občutek. Insula je tista, ki nam omogoča, da vemo, kako se odzvati, ko doživljamo različna čustva. Večino časa lahko razberemo naša čustva in to zaznavanje nam omogoča insula. Pomaga nam prepoznati osnovna čustva, ki se gibljejo od veselja, radosti in jeze do gnusa. Brez insule bi težko izkusili ta osnovna čustva.
Po drugi strani pa je insula odgovorna za vsa vedenja, ki sodijo v okvir zasvojenosti. Insula bere telesna stanja, kot sta lakota in poželenje, ter potiska ljudi v poseganje po naslednjem sendviču, cigareti ali »lajni« kokaina. Tako nam raziskave o insuli ponujajo nov pogled na zdravljenje alkoholizma, zasvojenosti z drogami, anksioznosti, obsesivno-kompulzivne motnje in motenj prehranjevanja.
Insula se »prižge«, ko imajo ljudje hrepenenje po drogi, čutijo bolečino, pričakujejo bolečino, sočustvujejo z drugimi, poslušajo šale, vidijo gnus na obrazu druge osebe, poslušajo glasbo, se odločijo, da ne bodo nečesa kupili, vidijo, da jih je nekdo prevaral in se odločijo, da ga bodo kaznovali ter določijo stopnjo preference, ko jedo čokolado.
Brez insule bi težko vedeli, kaj se dogaja z našim telesom. Če lahko zavestno čutite in prepoznate svoja telesna stanja, je to zaradi insule. Recimo, če čutite, kako vam bije srce, lahko to zaznavate zaradi insule. Po drugi strani, če veste, da vaše telo zaznava toploto, je tudi to zaradi insule. Insula nam do določene mere pomaga tudi v motorični kontroli.
Aktivacija insule
Insula neprestano skenira fiziološko stanje celotnega telesa, nato pa generira subjektivne občutke. Ko v meditaciji opazujemo telesne občutke, aktiviramo insulo. Preko meditacije, kjer razvijamo svoje zavedanje, postopno razvijamo več možganske sivine, kar tvori okvir, ki je večji od normalne insule. Insula neprekinjeno sprejema signale od receptorjev v koži in notranjih organih, kot so črevesje, srce in pljuča. Joga in meditacija nam pomagata razviti večje zavedanje globljih delov mišic in notranjih organov, kar insuli omogoča bolj učinkovito delovanje.
Povečanje insule
Znanstveniki so opazili, da osebe z večjim volumnom insule lažje obvladujejo neprijetna čustva. Volumen možganske sivine se običajno s staranjem zmanjšuje, vendar so znanstveniki opazili, da meditacija varuje možgane pred nekaterimi vplivi staranja. Številna področja v možganih so aktivna, ko meditiramo, a najbolj pozitivno meditacija vpliva na prefrontalni korteks in insulo. Ko prakticiramo jogo, postanejo naše mišice in žleze močnejše in bolj zdrave. Na podoben način postanejo z meditacijo naši možgani večji, možganska sivina pa gostejša.
Insula balansira interakcije med levo in desno možgansko hemisfero, poleg tega sta prefrontalni reženj in insula povezana z nadziranjem aktivnosti v možganih in celotnem telesu. Joga, združena z meditacijo, vzpostavlja ravnovesje v živčnem sistemu in preko tega krepi tako prefrontalni reženj kot tudi insulo.