Materinski dan je dan, ko je lepo, da se spomnimo vseh mam, tako tistih, ki imajo živeče otroke, kot tistih, katerih otroci so umrli. Materinski dan je prav tako dan, ko se spomnimo in pomislimo na tiste ženske, ki želijo biti mame, pa iz različnih razlogov ne morejo ali niso.
Med njimi so tudi ženske, ki so prestale splav ali rodile mrtvega otroka. A tudi one so mame in si želijo biti priznane kot mame.
Ena izmed najtežjih stvari za ženske, ki so izgubile otroka v nosečnosti ali kmalu po porodu, je, da ljudje po vsem svetu na Materinski dan slavijo ženske, ki imajo otroke in jih lahko pokažejo kot dokaz, da resnično so matere. To jim lahko povzroča stisko, saj se v sebi počutijo kot matere, pa nimajo nikogar, ki ga lahko drugim pokažejo. Lahko se sprašujejo, ali Materinski dan velja tudi za njih ali ta dan obeležuje samo ženske, ki imajo otroke in jih tudi drugi ljudje lahko vidijo.
Pogosta napaka ljudi, ki želijo podpreti nekoga, ki je izgubil otroka, je, da ne omenjajo otrokovega imena in se pretvarjajo, kot da ni obstajal. Za mame je težko, ko drugi ljudje ne priznavajo njihove izgube, bodisi je to zaradi njihovega neudobja bodisi zato, ker ne vedo, kaj naj rečejo. A mame se želijo pogovarjati o svojem izgubljenem otroku, ker je resnično obstajal in želijo si, da ga tudi drugi ne bi pozabili. Omenjanje otrokovega imena ne bo kar nenadoma spomnilo mamo na njeno izgubo, saj je to nekaj, kar nosi v sebi vsak dan. Ena od stvari, za katere mame res lahko žalujejo je, da bodo vsi pozabili na njenega otroka. Zato se želimo spominjati.
Obstajajo ženske, ki so izgubile otroka med nosečnostjo ali kmalu po porodu, in se ne počutijo kot mame, a mnoge se. Lahko čutijo pritisk in pričakovanje, kako naj bi se počutile na Materinski dan, zato lahko zelo pomaga, če jih vprašamo: »Kako se počutiš danes?« Že samo to vprašanje je lahko ključna in smiselna podpora. Deljenje konkretnih spominov lahko tudi pomaga.
»Vesel Materinski dan!« Te besede lahko bolijo, ker ženska, ki je doživela izgubo, na ta dan verjetno ne bo vesela. Izogibajte se tudi predpostavkam, kako se ta oseba sigurno počuti, saj ji to ne bo pomagalo. Raje izrazite podporo z besedami:
- Vem, da je danes Materinski dan. Mislim nate.
- Še vedno si mama in vedno boš mama.
- Danes je Materinski dan. Si v naših mislih in srcu.
- Tukaj sem, če potrebuješ objem ali nekoga, ki te lahko posluša.
- Vedno se lahko zaneseš name.
- Rad_a te imam. Spominjam se skupaj s teboj.
Možje ali partnerji lahko rečejo svoji ženi:
- Vesel sem, da sem lahko s teboj.
- Skupaj sva močna in prebrodila bova tudi to. Rad te imam.
Mama pa lahko podpre svojo hčerko, ki se sooča z izgubo, z besedami:
- Ponosna sem nate.
- Želim si, da bi ti lahko olajšala stvari in želim, da veš, da sem vedno tukaj zate.
- Občudujem te in tako zelo te imam rada.
Ni potrebe za kompliciranjem. Podporo lahko izrazimo zelo preprosto že samo s tem, da se spomnimo na to osebo, ji sporočimo, da jo imamo radi in da nismo pozabili na njeno izgubo. Dajte ji priznanje, da je mama.
Imejte v mislih, da je ta dan lahko težek zanjo. A je vredno zakorakati v to bolečino, čeprav je ta dan lahko za vas sladko praznovanje. Njena bolečina in vaše veselje lahko sobivata. Lepe stvari lahko vzniknejo, ko izberemo, da imamo nekoga radi tudi takrat, ko stvari postanejo neprijetne.